• Projekt: Kobiljski zadrževalnik
• Vir sredstev: Sosedski program Slovenija-Madžarska-Hrvaška 2004-2006
• Razpis: pobuda Skupnosti Interreg III A, Sosedski program Slovenija-Madžarska-Hrvaška 2004-2006 (2. razpis)
• Pogodbeni organ: SVLR – Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko
• Delež sofinanciranja EU (Interreg IIIA): 29,2 %
• Obdobje izvajanja investicije: februar 2006 – februar 2008
• Prednostna naloga: Trajnostni razvoj
• Ukrep: Trajnostna raba naravnih virov in varstvo okolja
• Vrsta projekta: Skupni projekt
• Čezmejni partner – soprijavitelj: Nyugat-dunántúli Környezetvédelmi és Vízügyi igazgatóság (Zahodno-podonavska direkcija za varstvo okolja in vodno gospodarstvo),
• Slovenski partner: Ministrstvo za okolje in prostor

Povzetek projekta:

Kobiljski potok je vodotok skupnega, slovensko-madžarskega interesa, ki zalije ob pretoku Q_1% na madžarskem ozemlju 712 ha, na slovenskem ozemlju pa več kot 1000 ha kmetijskih zemljišč. Na madžarskem ozemlju ogroža notranja območja naselij Zalaszombatfa,  Gáborjánháza in Szíjártóháza, na slovenskem ozemlju pa so ogroženi mesto Lendava ter naselja Dolga Vas, Mostje, Banuta in Genterovci. V smislu ciljev, ki so navedeni v strategiji za upravljanje voda obeh držav, je potrebno posvetiti možnostim zadrževanja visokih voda posebno pozornost, saj je takšen način preprečevanja škode, ki jih povzročajo vode, veliko sprejemljivejši od regulacije vodotokov.

Strokovnjaki obeh strani so ugotovili, da bi bilo zadrževanje visokih voda najbolj uspešno v območju med državno mejo ter naselji Zalaszombatfa-Belsősárd-Resznek, in sicer v profilu km 12+762 Kobiljskega potoka ter v profilu  km 1+146 Ivanjševskega potoka, dotikajoč se upravnega območja treh omenjenih naselij. Na osnovi vpliva zadrževalnika se bodo 100-letne vode zmanjšale za okoli 60 %. V zadrževalniku se bo nahajala voda le ob odvajanju visokih voda in tudi takrat le kratek čas (3-5 dni). Vodnogospodarski objekt razpolaga z načelnim vodnopravnim ter veljavnim okoljevarstvenim dovoljenjem.

Cilj projekta je odvajati visoke vode na način, ki je urejen s časovnega in prostorskega vidika, in s pomočjo katerega bi si prostor pridobil varnost pred visokimi vodami.  Z začasnim zalitjem zadrževalnega prostora in zadrževanjem visokih voda v dolinskem dnu bi bilo mogoče doseči zavarovanje dragocenih ohranjenih biotopov obeh vodotokov, odpravljen bi bil negativni vpliv nihanja nivoja talne vode. Količina vode bi bila na obeh straneh meje bolj izenačena. Vodnogospodarske organizacije Republike Slovenije in Republike Madžarske v   projektu tesno sodelujejo s krajinskimi parki ter naravovarstvenimi organizacijami obravnavanega prostora. Udejanjen vodnogospodarski objekt bi slovenska in madžarska stran upravljali skupaj. Dvojezične table oz. napisi, ki bodo predstavili sam vodnogospodarski objekt in njegovo okolico, bodo  obiskovalcem prostora posredovali koristne informacije. Vodnogospodarski objekt bo sicer zgrajen na Madžarskem, toda na osnovi čezmejnega vpliva bo pred visokimi vodami oz. poplavami zavaroval tudi nekatera naselja v Sloveniji, s čimer bi lahko služil kot vzor pri udejanjanju podobnih razvojnih projektov čezmejnega vpliva. Na osnovi usklajenega stališča Stalne slovensko-madžarske komisije za vodno gospodarstvo znaša razmerje delitve stroškov izgradnje zadrževalnika med stranema: slovenska stran 56%, madžarska stran 44%.

Izgradnja zadrževalnika bi bistveno izboljšala stopnjo varnosti ljudi, ki živijo v prostoru,  prispevala pa bi tudi h gospodarskemu razvoju prostora oziroma k pospešitvi dinamike razvoja prostora. Posebno vlogo pa bo imela tudi na področju zaščite sistema infrastruktur,  predvsem še prometne infrastrukture. Tovrstna rešitev varovanja pred visokimi vodami, ki temelji na izjemno dobrem sodelovanju obeh držav, in ki je neodvisna od državnih meja, v enaki meri ustreza tudi tehnično-ekonomskim kriterijem.  Tovrstni poseg na področje varovanja pred visokimi vodami ustreza tudi temeljni zahtevi Vodne direktive Evropske unije, na osnovi katere se je potrebno z vodotoki in vodami ukvarjati na osnovi načela vodozbirnega območja.

Ciljna skupina so prebivalci in lokalne skupnosti slovensko-madžarskega obmejnega območja, lokalno gospodarstvo, s strokovne plati pristojne slovenske in madžarske organizacije za upravljanje z vodo, krajinski parki ter turisti. Prva ciljna skupina je zainteresirana za varstvo pred visokimi vodami, revitalizacijski značaj projekta pa lahko prispeva tudi h krepitvi njihove okoljske zavesti. Lokalne skupnosti se lahko seznanijo s praktičnimi nalogami, ki jih je mogoče s pridom uporabiti tudi na drugih lokacijah oz. področjih. Glede na to, da se projekt nanaša na načrtovanje gospodarjenja s celotnim vodozbirnim območjem in se ne ozira na njegovo delitev z državno mejo, se bo lahko tudi gospodarstvo seznanilo z gospodarskimi inovacijami, z novim nazorom na celotnem vodozbirnem območju. Projekt, ki bo udejanjen z vsestranskim sodelovanjem strokovne ciljne.

Priloge:

Prospekt_Kob_zadrzevalnik_A4_hun-slo.pdf (3,42 MB)
Povzetek_projekta_Kob_zadrzevalnik.pdf (1,6 MB)